Že pred leti se je psihologija ukvarjala z vprašanjem, kaj je tisto kar naredi življenje zadovoljujoče. Poglobljena analiza kaže, da so to šport in prostočasne aktivnosti. Opravljanje takšnih prostovoljnih aktivnosti, zadovoljuje tri bazične psihološke potrebe: po kompetentnosti, avtonomiji in odnosihUgotovitve kažejo, da je fizična aktivnost najbolj učinkovit način za samo-uravnavanje razpoloženja.

Ples lahko štejemo kot alternativo športu, vendar se posameznika dotakne globlje, saj vpliva na um in duha.  Je privlačno sredstvo za spodbujanje fizične aktivnosti, saj kombinira gibanje telesa v povezavi z glasbo, kar posameznika izpopolnjuje tako estetsko kot čustveno.

Čustvom s tujko rečemo emocije, ta beseda pa se povezuje z gibanjem (iz latinščine ''emovere''). Pri izražanju tistega kar čutimo nam torej pomaga gibanje - zlasti ples. 

 


 

Značilnosti: 

- plesna tehnika je enako zahtevna/obsežna kot na običajnem plesnem tečaju, vendar določenim elementom posvetimo več časa,

- večjo pozornost posvečamo povezovanju skupine (organiziramo tudi plesne vikende...),

- večji poudarek je na odnosih med udeleženci skupine,

- ples je sredstvo za doseg cilja, ki si ga posameznik določi ob vpisu na tečaj,

- manjše skupine,

- primeren za: okrepitev partnerskih odnosov, prijateljstev, sprostitev, večjo sproščenost v družbi, višjo samozavest, zmanjšanje stresa,...

- skupinska diskusija ob koncu tečaja,

- holistični pristop (zdrava pijača in prigrizki med tečajem, psihološka diskusija po tečaju, druženje, fizična aktivnost, sprostitev, miselna distrakcija, umetnost...),

- poudarja estetske elemente plesa, vendar se bolj osredotoča na ''čutno komponento'' plesa,

- vodi do boljšega počutja, vendar ne do globljih osebnostnih sprememb.

 


 

LITERATURA: 

Vrbnjak, K. (2017). Ples kot oblika pomoči posameznikom po koncu partnerske zveze. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *